Iz metrske razdalje sem v časopisu zagledal sliko odkritega grobišča v rudniku nad Laškim. Naenkrat opazim čez ves začetek rova, v globino, napolnjenega s tisoči človeških okostij, razbit Kristusov obraz. Toda očesi živo gledata, mirno, nepremično zreta naravnost v gledalca, čeprav je levo oko izruvano in pomaknjeno niže. Srce mi je spontano poniknilo v molitveno meditacijo. Po nedolžnem zverinsko pokončani otroci in odrasli so se znašli v sočutnem božjem obrazu rešeni, udomačeni znotraj nepremagljivega svetišča – templja nove zaveze, ki je Kristusovo skrivnostno telo.

Kaj je prava božja hiša in kaj je prava božja služba? V današnjem evangeliju (Jn 2,13–25) Kristus iz hiše molitve, ki je tempelj, neizprosno prežene vso trgovino. Ko trgovci zahtevajo od njega dokaz, od kod njemu oblast za to, da jih izganja iz templja, je primerjal jeruzalemski tempelj svojemu telesu: »Podarite ta tempelj in v treh dneh ga bom znova postavil,« češ: ubili boste moje telo, toda tretji dan bom...