Nekoč, pred dvajsetimi leti, sta vsak na svojem bregu malega potočka živela fant in dekle, Boštjan in Helena. Potoček ni bil ovira, da se ne bi v gozdičku ob potoku na skrivaj srečevala in si šepetala besede ljubezni. Tako sta vztrajala dolgih osem let, ki so bila prežeta z raziskovanjem dveh mladih src, polnih hrepenenja in želje po predajanju. Nekega vročega poletnega dne sta se v hladu vaške cerkvice podarila drug drugemu, si obljubila zvestobo in medse povabila tudi Njega.

Ni minilo dve leti, ko se jima je v majhnem stanovanju sredi mesta pridružila mala Ema. Dvojina je postala množina. Sva lahko še bolj srečna, sta se spraševala.

Čez dve leti je Ema med svojimi prvimi besedami izgovorila ime svoje sestrice Nike. Sestrici sta rasli, mož in žena pa sta vsak dan namenila vsaj nekaj minutk drug drugemu. Ogenj njune ljubezni se je z vsemi darovi, ki so jima bili navrženi, samo še krepil. Nek...