Sveti Jožef in njegovo mesto v odrešenju

Na številnih božičnih ikonah sedi Jožef obrnjen stran od dogajanja in sam zase čemerno nekaj tuhta v kotu. Pred njim stoji asketska postava, očitno prerok Izaija (»devica bo rodila«) in mu skuša dopovedati, da ni ogoljufan. Kar je tu izraženo neprikrito, je skrivaj nakazano tudi na nekaterih naših podobah, kjer možu ne preostane boljše opravilo, kakor da drži kvišku hlevsko svetilko ali kaže pot vstopajočim ovčjim pastirjem. Kakšno opravilo naj bi mu sicer dodelili?

Jožefovo dejanje je globlje in bolj bistveno, kakor je mogoče slikarsko upodobiti. V njem moramo videti večji nasprotni pol Abrahama, torej sklepni vrhunec vrste očakov, prerokov in duhovnikov, ki vsak na svoj način simbolizirajo zavezo med Bogom in njegovim ljudstvom. Stoletni Abraham se smeje, ker mu Bog obljublja sina: »Zasmejal se je ter dejal v svojem srcu: 'Ali se bo s...