Takole je rekla stara gospa, ki jo je prijateljica, soseda iz mladosti, srečala lani za prvi november na pokopališču. Komaj je hodila, se opotekala, tako da so bili okoli stoječi v strahu, da bo vsak trenutek padla. »Ali ti ne bi bilo laže, če bi uporabljala palico?«, ji je rekla, potem ko sta se že nekaj časa pogovarjali. »Ne, ne , to pa nikakor ne. To se pa ne damo!«



Podobne stare ljudi srečujemo vsepovsod. Po eni strani imajo prav. Človek se ne sme prehitro vdati in mora čim dlje ostati dejaven in samostojen. Po drugi strani pa bi si olajšali številne poti, laže bi hodili s palico in bolj uživali v vsem, s čimer se srečujejo. Vsak človek se mora seveda odločati sam, katero možnost bo izbral. Verjetno igrajo pri tem kar precejšnjo vlogo predsodki, ki so močno zakoreninjeni v ljudeh in se jih bomo le počasi znebili, če se jih sploh bomo. Človek se ne sme pokazati šibkega, ne sme drugim dati vedeti, da...