Kdo je pravzaprav tisti, ki daje rast? Kdo je tisti, ki v srčiki vzdržuje kozmos, da se ne razblini? Kdo je tisti, ki daje ustvarjenemu, da misli, veruje, se zaveda samega sebe? Ali je to nekdo, ki je ustvarjeno pustil, naj se razvija v neizrazno in brezizhodno prihodnost? Ali pa ima vse nastalo svoj smisel, namen in cilj? In kje v tem hkrati privlačnem in strašljivem plesu energij ima svoje mesto človek?

Slomšek, ki je pred 150 leti prestavil škofijski sedež v Maribor, je na to večno aktualno in zanimivo vprašanje odgovoril z zavezo vse delati v večjo božjo čast in slavo. Kako bodo odgovorili Mariborčani danes, se sprašujejo pripravljavci mariborskega misijona in Slomškovega leta?

Ali bodo sploh odgovorili? Ali ta vprašanja sodobnega človeka sploh še zanimajo. Ali se je ta morda s »šibkim razumom«, na katerega je v govoru na Tomaževi proslavi opozoril nadškof Stres, znašel tudi v območ...