»O babica, poglej kakšni zvončki rasejo na tej jasi,« je Maj pocukal babico za rokav. Toplo sonce ju je v nedeljo zvabilo ven. Kar nista jih mogla učakati in sta naredila prvi krog, še preden so ju dohiteli drugi člani družine. »Že spet. Predlani so skavti tako lepo počistili ta del gozda. Ne razumem ljudi, ki odvržejo smeti kar tako, v prvem gozdu ali jarku. Potem pa se pritožujejo, da je vse mogoče v vodi,« je bila nejevoljna babica. »Tole morava povedati očetu, da ta kup smeti prijavi inšpektorju.« »Kaj pa bo naredil inšpektor?« je bi radoveden Maj. »Prišel si bo pogledat divje odlagališče odpadkov in zadolžil odgovorne, da odpadke odpeljejo na odlagališče odpadkov. Ne morem verjeti, da so še taki ljudje na svetu,« kar ni mogla iz svoje kože babica. »Poglej, tam pa iz konzerve raste šop zvončkov. Pridi, jih bova poduhala. Morda dišijo po sardinah,« je hitel Maj in babico spravil v malce boljšo voljo.