Pridelek s slovenskega filozofskega vrta?
Objava:
07. 03. 2009 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
07.03.2009 / 16:27
Pridelek s slovenskega filozofskega vrta?
Nekje po letu 1990 smo v Trstu priredili diskusijski večer, na katerem naj bi vzeli v pretres 50-letni komunistični eksperiment, iz katerega je bila Slovenija pravkar prišla. Udeležil se ga je eden od tvorcev slovenske pomladi, bivši partizan. Da bi večer ne izzvenel uničevalno enostransko, sem gostu med diskusijo postavil vprašanje, ki je bilo približno takšnole: »Kaj kljub vsemu moremo priznati pozitivnega bivšemu sistemu na celotnem loku družbene stvarnosti?« Njegov odgovor je bil rezek: »Nič!«
Zdaj pa sem tam, kjer tega nisem pričakoval, v idejno pomladnem AMPAK-u, bral, da se nam bo še kolcalo po socializmu. »Jugoslovanski socializem,« piše namreč Mare Cestnik v članku Streli s prižnice, »je kljub svojemu totalitarističnemu značaju in otročjih sanjah (pravilen bi bil dativ, A. R.) enačenja zagotovo veliko več zgradil in veliko manj porušil, kot hoče prepričati publicistična fronta rahlo zarjavelega razumniškega establišmenta, in ki je ponujal družbeno-socialne...
Zdaj pa sem tam, kjer tega nisem pričakoval, v idejno pomladnem AMPAK-u, bral, da se nam bo še kolcalo po socializmu. »Jugoslovanski socializem,« piše namreč Mare Cestnik v članku Streli s prižnice, »je kljub svojemu totalitarističnemu značaju in otročjih sanjah (pravilen bi bil dativ, A. R.) enačenja zagotovo veliko več zgradil in veliko manj porušil, kot hoče prepričati publicistična fronta rahlo zarjavelega razumniškega establišmenta, in ki je ponujal družbeno-socialne...
