»Ciganica sem se narodila«
»Ciganica sem se narodila«
Jula Levačič Cener, najstarejša v ciganskem naselju Kamence
Posedla sva v njeni prijetni hiški, v štedilniku so gorela suha drva, bilo je toplo; stene v kuhinji so okrašene s nabožnimi podobami Jezusa, Marije in drugih svetnikov. Ozirala sva se proti njim in sogovornica mi je razlagala, kako pogosto se s prošnjami zateka k vsem blaženim. Rada zaide v kapelico, ki stoji v njihovi ciganski skupnosti, in tam časti božjo Mater.
Kot najstarejša ženska v skupnosti Ciganov v naselju ima Jula Cener ugledno funkcijo Puri-daj. To je vloga sprejemanja odločitev v skupnosti, mladim rodovom predaja cigansko kulturo in modrost, da se, kar je najbolj pomembno, vsak njen otrok v svet odpravi kot cigansko dete, ki ne zataji svoje krvi.
Odločno je prepričana, da ni Rominja, kajti po njenem so Romi tisti, ki hodijo petnajstega avgusta na Marijin praznik v prišecijah v Turnišče. Pri tem je mislila na romarje. Jula trdi, da je Ciganica. »Ciganica sem se nar...
Posedla sva v njeni prijetni hiški, v štedilniku so gorela suha drva, bilo je toplo; stene v kuhinji so okrašene s nabožnimi podobami Jezusa, Marije in drugih svetnikov. Ozirala sva se proti njim in sogovornica mi je razlagala, kako pogosto se s prošnjami zateka k vsem blaženim. Rada zaide v kapelico, ki stoji v njihovi ciganski skupnosti, in tam časti božjo Mater.
Kot najstarejša ženska v skupnosti Ciganov v naselju ima Jula Cener ugledno funkcijo Puri-daj. To je vloga sprejemanja odločitev v skupnosti, mladim rodovom predaja cigansko kulturo in modrost, da se, kar je najbolj pomembno, vsak njen otrok v svet odpravi kot cigansko dete, ki ne zataji svoje krvi.
Odločno je prepričana, da ni Rominja, kajti po njenem so Romi tisti, ki hodijo petnajstega avgusta na Marijin praznik v prišecijah v Turnišče. Pri tem je mislila na romarje. Jula trdi, da je Ciganica. »Ciganica sem se nar...