Božja planina – najlepša višarska povest
Objava:
07. 03. 2009 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
29.07.2010 / 06:32
Božja planina – najlepša višarska povest
Povest Božja planina je izšla leta 1965. Velja za najlepšo slovensko višarsko povest. Turnšek je v knjigi slikovito prikazal nastanek božje poti, pri čemer je spajal zgodovinsko in legendarno izročilo ter svojo domišljijsko dopolnitev. Ponatis povesti bo kmalu izšel pri založbi Družina, za okus pa objavljamo dva odlomka iz te knjige.
![]()
Odlomek iz Turnškove povesti o Višarjah Božja planina. Dogaja se na Dunaju. Pogovor med vojvodom Rudolfom IV. Habsburškim in njegovo teto, samostansko prednico:
»Sam sem sprevidel, da je za mladega človeka učenje velika potreba ... Uk in boj! To dvoje!«
»Kaj? Boj? Pretepi? Dosti žalostno!« je ovrgla teta.
»Da niso naš oče Albert bili tako hromi na nogah, da so mogli zajahati konja in sukati meč, sem prepričan, da bi mi že davno bili gospodarji doli pri morju ... Pa, česar niso zmogli oče, bom storil jaz ...« se je Rudolf izdal v svojih načrtih.
»Ru...
Odlomek iz Turnškove povesti o Višarjah Božja planina. Dogaja se na Dunaju. Pogovor med vojvodom Rudolfom IV. Habsburškim in njegovo teto, samostansko prednico:
»Sam sem sprevidel, da je za mladega človeka učenje velika potreba ... Uk in boj! To dvoje!«
»Kaj? Boj? Pretepi? Dosti žalostno!« je ovrgla teta.
»Da niso naš oče Albert bili tako hromi na nogah, da so mogli zajahati konja in sukati meč, sem prepričan, da bi mi že davno bili gospodarji doli pri morju ... Pa, česar niso zmogli oče, bom storil jaz ...« se je Rudolf izdal v svojih načrtih.
»Ru...
