Duhovni okvir tedna, ki je pred nami, sestavljajo trije stavki apostola Pavla (2. berilo 2. postne nedelje, B):

– Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?

– Bog ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse.

– Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?

Na koncu prvega stavka apostol sam postavi vprašaj. Vprašajmo se torej tudi mi: Ali je sploh mogoče, da Bog ne bi bil za nas? Bog se razodene Mojzesu kot tisti, ki je, ki biva, v čigar bistvu je obseženo bivanje: Jaz, Jahve, sem tisti, čigar bivanje nima ne začetka ne konca. Sem tisti, ki sem tu za vas, da vas rešim. Sem tisti, ki je izklicljiv, ki se oglasi na vaš klic. Baalovi svečeniki na gori Karmel zaman kličejo svojega boga. Vpijejo, se z noži zarezujejo, da teče kri. Baal se ne oglasi, ker ga ni, ker je prazna izmišljotina. Izaku, Abrahamovemu sinu edincu, je Bog prizanesel, svojemu lastnemu Sinu pa ne. Velika skrivnost. Z Jezusom nam je vse podarjeno. »Podariti« je v izvirniku...