Lansko jesen je še zadnji ptiček odletel iz gnezda in zdaj se otroci vračajo. Vsi po objem in toplo besedo ter žepnino, dva tudi po oprana in zlikana oblačila. Ker v Ljubljani sami kuhajo, se ob nedeljah vedno dobro oskrbijo tudi s hrano. Včeraj je prišel na obisk najstarejši sin, ki se je že osamosvojil. Ko sem mu ponudila semena različnih stročnic, so se mu zasvetile oči. »Čičeriko pogosto kuham, pa lečo tudi. Daj mi veliko črne, ooo, pa zeleno in rdečo tudi imaš!« No, pa so se zrna kot biserčki kotalila iz velike vreče. Z veseljem sem mu nasula še fižol mungo, saj vem, da ima zeleno sojo rad že od nekdaj. Dobil je tudi ajdovo in proseno kašo ter oluščene sončnice.

Mlajša otroka zaloge hrane obnavljata vsak teden. Hčerka pride domov s seznamom, česa jima primanjkuje. Tudi v »drugem domu« so na njuni mizi za zajtrk in večerjo različne žitarice. Tako jima v kosmičniku naredim ovsene in ržene kosmiče, v mlinu pa nameljem ajdovo moko ter kamutovo kašo. Kako diši, ko iz dom...