Svoj nagovor je predsednik republike začel z opazko, da se zadnje mesece v govorih, hote ali nehote, posveča vprašanju krepitve naše narodne in državljanske skupnosti: kako jo negovati, razvijati in krepiti, da bi se bili pripravljeni in zmožni soočiti s problemi in priložnostmi sedanjega in prihodnjega časa, kar, kot je poudaril sam, bržčas izvira iz njegovega stremljenja, da bi to, kar nas povezuje v skupnost, vedno premagalo tisto, kar nas razdvaja.

Skupnost je treba negovati in zanjo skrbeti

»Skupnost ni samoumevna in je treba zanjo skrbeti in jo negovati. Verjetno to velja za sleherno skupnost, še zlasti pa za narodno. Spričo dejstva, da imamo Slovenci zdaj tudi lastno državo, se skrb za narodno skupnost v veliki meri prepleta s skrbjo za državljansko skupnost. S tem, ko smo Slovenci ustanovili lastno državo, smo na najboljši možni način zavarovali pravico in dolžnost, da samostojno odločamo o svoji usodi, kar smo še trdneje okrepili s priključitvijo EU,« je izpostavil Borut Pahor.

Pripadamo »zahodnemu svetu«

Zlasti zaradi članstva v EU in Natu pripadamo »zahodnemu svetu«, kar je bilo tudi temeljno programsko vodilo slovenske politične pomladi. Ko torej govorimo o skrbi za našo narodno skupnost, lahko – tako predsednik – ugotovimo, da so temeljni strukturni pogoji za njen obstoj in razvoj idealno postavljeni, treba je le to umeščenost v skupno evropsko družino in zahodni svet aktivno razvijati.

Ali se toliko bolj posvečamo vprašanjem naše skupnosti navznoter?

»Če je s tega zunanjega vidika vse lepo in prav, se sprašujem, ali se toliko bolj posvečamo vprašanjem naše skupnosti navznoter, pri čemer mislim na vzgojo vseh vrednot in praks, ki to narodno in državljansko skupnost krepijo? Bilo bi prav, če bi se Slovenci nikoli ne otresli bojazni, da se nam lahko kdaj v prihodnosti pripeti, da bi nas usodni evropski in svetovni dogodki pričakali razdvojene in nas potisnili v razkol,« je pojasnil Borut Pahor.

Visoki gostje na odprtju 57. Študijskih dnevov Draga. FOTO: UPRS

Stremljenje k enotnosti je zavarovalo naše vitalne interese

V 90. letih nas je prav ta bojazen zavarovala pred nevarnostjo, da bi nas prelomne zgodovinske okoliščine razklale kot v času 2. svetovne vojne in po njej, je nadaljeval predsednik; zato je prevladalo stremljenje k enotnosti, ki je zavarovalo naše vitalne narodne in državne interese. In šele ko se je slovensko narodno in politično življenje povsem demokratično razživelo, je bilo možno ob spoštovanju vseh razlik ustvarjati nacionalni konsenz.

Nevarnost, da bi to, kar nas razdvaja, postalo močnejše od tega, kar nas združuje

»Tudi danes skrb za krepitev demokratičnih inštitucij, vrednot in politične kulture najbolj temeljno zavaruje našo narodno in državljansko skupnost. Vendar pa formalna demokratična infrastruktura še ne preprečuje nevarnih teženj za medsebojno sovraštvo in izključevanje. Zahodni svet, ki mu pripadamo, zdaj preizkušajo nevarnosti, da bi to, kar nas razdvaja, postalo močnejše od tistega, kar nas združuje,« je opozoril slovenski predsednik.

Individualna in kolektivna zrelost

Formalni inštrumenti lahko po njegovem to preprečujejo in sankcionirajo v veliki meri, ne pa v celoti, kar lahko zapolnjuje šele narodna in državljanska zavest. Gre za našo individualno in kolektivno zrelost, da se zavedamo naše odgovornosti do skupnosti, od katere pričakujemo spoštovanje naše individualnosti in dostojanstva. Prav od te (ne)zrelosti bo v prihodnje odvisna naša narodna in državljanska skupnost, je dodal Borut Pahor.

Skušnjave, da bi se medsebojno izločali

In še: »V letih pred in po osamosvojitvi sem lahko opazoval skušnjave, da bi se politično in sicer medsebojno izločali, a sem vedno znova ponosno ugotavljal, da neka nevidna slutnja Slovence kot skupnost odvrača od takih radikalnih poskusov. To je dobro. Vidimo pa, da celo v družbah in kulturah z daljšo demokratično in državno tradicijo to razdvajanje naleti na razumevanje in zaskrbljujoč uspeh.«

Borut Pahor: Tudi danes skrb za krepitev demokratičnih inštitucij, vrednot in politične kulture najbolj temeljno zavaruje našo narodno in državljansko skupnost. FOTO: UPRS

Tega strupenega sirupa ne smemo zaužiti

Tega strupenega sirupa, svari predsednik, nikakor ne smemo zaužiti in moramo – čeprav politično, nazorsko in sicer različni – skupno zavračati vse, kar vzpostavlja nevarnost razdvajanja, sovraštva in celo izločanja. »Ker smo bili v tem uspešni pred več kot 30 leti, imamo državo in relativno blaginjo in varnost in evropsko družino in vse, kar je bistveno za naš razvoj. To nam je takrat uspelo ne zato, ker so tako velevali zakoni, temveč ker smo imeli pred očmi zgodovinsko izkušnjo razkola in njegovih strašnih posledic za naše narodno telo.«

Zahvala Dragi

Ob koncu se je Borut Pahor Dragi zahvalil, da je pred tistimi dramatičnimi časi in v njih nagovarjala Slovence k demokraciji, spravi in evropskemu duhu, kar počne tudi poslej in kar je bilo in ostaja dragoceno za vse Slovence v zamejstvu in domovini, kakor tudi za sožitje z italijanskim narodom in gradnjo skupne evropske kulturno-politične dediščine. »V upanju, da bo tako tudi naprej, želim Dragi še veliko uspešnega dela.«

Okrogla miza

Predsednikovemu nagovoru je sledila daljša okrogla miza »Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.« z govorniki dr. Heleno Jaklitsch, Nadjo Kramer, Martino Valentinčič, Gorazdom Pučnikom in Igorjem Vovkom, ki so se pogovarjali o vrednotah, ki smo jim zavezani, o idejah in načinih njihove uresničitve, pa o posameznikih, ki stremijo po boljšem, o sredinah, ki so znale te ideje in zamisli sprejeti za svoje in jih udejanjiti – o sintezi realizma in optimizma.