Pokojni predsednik Republike Slovenije je bil zelo samosvoja osebnost. V politiko je prišel kot meteor in podobno je, kljub dolgotrajni in neozdravljivi bolezni, iz nje tudi odšel.

Našo državo je kot predsednik vlade in Republike Slovenije vodil v težkih časih gospodarske in družbene preobrazbe. Sprotne ocene o njegovem delovanju so si zelo nasprotovale. Dokler ne bodo znane podrobnosti – za to bodo mogoče potrebna še leta, če ne desetletja –, ne bomo vedeli, koliko je kriv za največje razslojevanje v slovenski zgodovini, napake v privatizaciji, Depalo vas, afero Pucko ... Nekateri so prepričani, da bi bilo brez njegove vidne vloge vse bistveno slabše. Obstajajo seveda tudi drugačna mnenja. Osebno sem mu štel v dobro, ker ni poglabljal duha državljanske vojne, ker ni poglabljal kulturnega boja, ker ni političnih tekmecev videl kot sovražnikov. Motila me je njegova pretirana pragmatičnost in podrejanje pravne države ekonomiji. Ta ni in ne sme biti vseodrešujoča. Zato...