Ko je Anton Foerster leta 1872 za potrebe Dramatičnega društva napisal Gorenjskega slavčka, se mu seveda ni niti najmanj sanjalo, da bo le ta postal najbolj priljubljeno in največkrat izvajano slovensko glasbenoscensko delo.

Foersterjev Slavček, ki bi ga lahko v prvotni podobi prej označili za opereto kot opero, je bil izbran na razpisu Dramatičnega društva, potem ko mu je tričlanska strokovna komisija s Smetano na čelu podelila svoj blagoslov. Šele v 90. letih pa je skladatelj omenjeno opereto predelal v opero in vanjo uvrstil niz slovenskih ljudskih in ponarodelih napevov. Oznake »nacionalna opera« oziroma »slovenska Prodana nevesta«, ki so preplavile slovensko časopisje kmalu po premieri 30. oktobra 1896, so bile v prvi vrsti odraz evforije, ki je zavladala med takrat izrazito nacionalno usmerjenimi publicisti in opernim vodstvom. Tako se je po neštetih ponovitvah med ljudmi kmalu prijela ideja,...