Blog: www.druzina.si/blog

Že nekaj časa hodim k zobozdravnici, kjer je občasno pomagal študent stomatologije, tik pred diplomo. Pozornost mi je vzbudil prav z načinom, kako je pristopal k ljudem. Ko je videl, da težko hodim, me je vedno pospremil do stola, mi pomagal vstati in me potem nazadnje popeljal iz ordinacije. Nevsiljivo prijazno, tako da sem se počutila varno. Nisem ravno navajena, da bi znali biti fantje v tej starosti tako pozorni do starejših in invalidnih.

Potem pa sva se enkrat malo več pogovarjala. Povedal mi je, da sta oba starša invalida, eden brez ene noge, drug brez druge. Kot takšna sta se tudi spoznala in poročila. Veliko se ukvarjata s športom, udeležujeta se tudi mednarodnih tekmovanj. Pri vsem tem ju je veliko...