Nekega večera je dedek plemena Cherokee pripovedoval svojemu vnučku o bitki, ki se dogaja znotraj nas. Rekel je: »Moj vnuk, ta boj stalno poteka med dvema volkovoma znotraj vseh nas. Eden je hudoben. Jezen je, nevoščljiv, ljubosumen, žalosten, veliko obžaluje, pohlepen, aroganten, samopomilujoč, kriv, zamerljiv, ima občutek manjvrednosti, laže, je lažno ponosen, ima občutek večvrednosti in je egoističen. Drugi pa je dober. Vesel je, miren, ljubeč, upajoč, spokojen, usmiljen, prijazen, dobronameren, simpatičen, radodaren, resnicoljuben, sočuten in zaupa.«

Vnuček je razmišljal o tem in vprašal dedka: »Kateri volk pa zmaga?«

Dedek je preprosto odgovoril: »Tisti, ki ga hraniš.«

Ponavadi v postnem času več govorimo o vzdržnosti in odpovedovanju jedači. Ta stara indijanska zgodba pa nas vabi k premisleku in dejanju. Postavlja nam namreč vprašanje kako bomo nahranili dobrega volka v sebi. Tako nahranili, da bodo tudi drugi zahrepeneli po tovrstni hr...