Ko se je prof. dr. Martina Orožem pri svojih jezikoslovnih urah na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na slavističnem oddelku, spoprijemala s tematskimi sklopi in jezikovnimi prvinami pri Brižinskih spomenikih (in tudi drugih najstarejših slovenskih rokopisih), smo študentje občutili žar njene ljubezni, ki smo ga odčitavali iz njenih s solzami orošenih oči. »V tistih davnih časih, tisočletje pred nami, se je slovenski človek sporazumeval z besedo, ki še dandanašnji živi. Varujmo to najbolj dragoceno vezenino življenja, ne dopustimo, da se vanjo vmešavajo jezikovne prvine drugih narodov; s čistino materne besede prihajamo v stik s svojimi davno davnimi predniki.«

Recimo našim Brižinskim spomenikom prvi slovenski molitvenik (10. stoletje), očetovstvo te naše prve pismenosti pa pripada neznanemu avtorju, ki je ljubezen do našega ljudstva izrazil s pisno besedo. Kot modri z Vzhoda smo se s to najdragocenejšo vezenino enakovredno postavil...