Dne 21. februarja 1933 so s skromno popoldansko čajanko odprli ljubljanski Nebotičnik, ki je bil dolga leta ena največjih znamenitosti našega glavnega mesta. Načrte zanj je pripravil arhitekt Vladimir Šubic (1894–1946), denar je prispeval Pokojninski zavod, postavila pa ga je Ljubljanska gradbena družba. Med gradnjo so porabili 210 vagonov cementa, 50 vagonov železa, 12.000 kubičnih metrov gramoza in peska, milijon kosov opeke, 24 vagonov apna, 15 vagonov mavca ter 80 vagonov lesa za zidarske odre, opaže in tlake. Ljubljančani so bili na sedemdeset metrov visoki Nebotičnik upravičeno ponosni, saj je bil v tistem času najvišja stavba na Balkanu in med najvišjimi v Evropi.


Sezidajmo si stolp

Visoke stavbe niso domislica sodobnega časa. Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, so govorili že Babilonci v Prvi Mojzesovi knjigi. Pa jim je Gospod zmešal jezik, da niso več razumeli govorice dr...