Ali si je sploh mogoče predstavljati slovensko kulturo brez duhovniških imen? Prva slovenska knjiga, prva slovenska slovnica, prvi slovenski prevod Biblije, prvi slovenski časnik, prva slovenska povest, prva slovenska založba – vse to je narod prejel iz rok katoliškega duhovnika. Skozi stoletja so slovenski kulturni prostor obogatila še mnoga vrhunska literarna (Gregorčič, Finžgar, Truhlar), slikarska (Kregar), glasbena (Vodopivec, Tomc) dela. Kaj pa današnji sekularizirani, duhovno obubožani kulturno-umetniški prostor – ima duhovnik v njem svoje mesto?

Minorit p. Mirko Pihler, ki je v dneh pred slovenskim kulturnim praznikom do zadnjega kotička napolnil veliki prostor v ptujski knjižnici ob predstavitvi svoje nove pesniške zbirke Prameni svetlobe, na ogled pa postavil nekaj svojih likovnih stvaritev, je dokaz, da duhovnik najde pot med ljudi tudi prek svojega kulturnega ustvarjanja. »Umetnost je ‘čudna gospa’, zapeljiv...