Čeprav je Peter v družini prejel dobro krščansko vzgojo, se je v njem vendarle najprej pretakala viteška kri. Oče ga je sam uril v viteškem ravnanju, zato si je Peter kmalu zaželel, da bi se izkazal v viteškem bojevanju in si zaslužil slavno ime. Tako se je s petnajstimi leti udeležil boja zoper krivoverske albižane v svoji deželi, a kmalu začutil, da mu surovost teh bojev ne ugaja. Nekaj časa je preživel kot dvorjan na dvoru aragonskega kralja Jakoba I., saj si je želel več podjetnosti in plemenite osebne žrtve. Tako je po smrti staršev veliko premoženje, ki ga je podedoval, uporabil za odkup krščanskih sužnjev, ki so jih v južnovzhodnem delu Španije stiskali muslimanski Mavri. To delo se mu je zdelo res plemenito in viteško in v njem je našel svoj življenjski poklic. Kmalu je okoli sebe zbral nekaj enako mislečih prijateljev, se z njimi odpravil v Valencio in prišel do Granade, ki je bila središče islamske oblasti. Povsod je zbiral kr...