Cerkev v Antiohiji je postajala s prihodom Barnaba in Savla vedno močnejša in številnejša. Vodilno vlogo v njej je imel Barnaba, Savel pa je bil na začetku le njegov mlajši sodelavec. Luka omeni Barnaba kot prvega na seznamu prerokov in učiteljev antiohijske Cerkve. V njej so delovali: »Barnaba, Simeon z vzdevkom Niger, Lukij iz Cirene, Manaén, ki je bil v mladosti vrstnik četrtnega oblastnika Heroda, in Savel« (Apd 13,1). Barnaba je užival ugled in zaupanje tako pri judovskih kristjanih v Jeruzalemu kot pri poganskih spreobrnjencih v Antiohiji, zato mu je bila zaupana naloga posrednika. Luka piše o njem: »Bil je dober človek, poln Svetega Duha in vere. In veliko ljudi se je pridružilo Gospodu« (Apd 11,24). Barnabu so v prvih stoletjih pripisovali celo avtorstvo Pisma Hebrejcem. Tudi nekatera apokrifna besedila, ki so nastajala tja do petega stoletja, kot npr. Barnabov evangelij, Barnabova...