V adventnem času želimo svojim najdražjim, pa tudi gostom ob kavi ali čaju postreči s čim slastnim. Sadni kruh bo za to kot nalašč. Še več, hitro se prelevi v domiselno, okusno darilo, ki ga poklonimo iz srca. Časi, ko je bil že sam kruh poslastica in vrednota, so zgodovina, a ni jih malo, ki kruh bolj cenijo kot pecivo. V starih časih, ko so gospodinje redno pekle kruh v kmečkih pečeh, so ob praznikih v hlebček ali dva zamešale namočeno suho sadje in morda malo medu. To je bila poslastica za otroke. Takšni so bili začetki prazničnih sadnih kruhov.

Sadni kruh je imel v preteklosti tudi simbolni pomen. Suho sadje in oreščki v prazničnem sadnem kruhu so pomenili upanje za srečo v prihodnjem letu. Sadni kruh so pojedli šele pred žetvijo naslednje leto.

Po naših krajih so v sadni kruh dajali, kar je pač zraslo pri nas: suhe hruške, jabolka, suhe češplje. Pol krušnega testa so zmešali z namočenim narezanim suhim sadjem, preostanek pa razvaljali ter vanj zavili nade...