Ljudje smo si res zelo različni. To, kar pomaga meni, ni nujno, da pomaga tudi nekomu drugemu. Na to moramo biti pozorni, ko nas prime skušnjava, da bi drugim delili nasvete in ko mislimo, da točno vemo, kaj drugi potrebuje. Govorim lahko le o sebi. Povem lahko le, kaj pomaga meni.

Z znanko, ki ji je pred nekaj leti umrl mož, sva govorili prav o tem. Pravi, da ji prav nič ne pomaga, če jo kdo spomni, da ona ni edina, ki doživlja takšno izgubo. Prav nič ji ne pomaga, če ji kdo pripoveduje, da je drugim še huje. Srečala sem tudi zelo staro gospo, ki vedno teže hodi, kar zelo težko sprejema. Sem in tja ji kdo reče, naj se spomni na toliko mlajših ljudi, ki ne morejo hoditi niti toliko kot ona, in naj bo hvaležna za to, da je tako dolgo lahko kot srna tekala okrog. Ne, zanjo to ni nobena tolažba. Njej je težko in pika.

Zase osebno lahko rečem, da stvar...