»Jaz krščujem z vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, tisti, ki pride za menoj ...« (Jn 1, 26)

Janez Krstnik, ki napoveduje Odrešenika, je znotraj Janezovega evangelija izjemno zanimiva osebnost. Evangelist ga omenja že v svojem prologu, kjer govori o večni Besedi, ki je bila pri Bogu in je bila Bog. Že tu nastopa kot »svetla priča«, kot tisti, ki oznanja, da je življenje dar Besede, v kateri je polnost življenja in luč, ki sveti v temi. Tako zelo blizu Boga je bil Janez Krstnik že od začetka sveta. Ko je nastopil, je postal glas Besede. O sebi ne zna reči drugega
kot to, da je »glas vpijočega v puščavi«. Že na prvi strani Janezovega evangelija zavrača domneve verskih voditeljev, ki bi radi v njem prepoznali velikega preroka, Elijo, mesijo: jaz nisem mesija, nisem prerok Elija, tudi kdo drug od prerokov ne! Trojni »ne« človeškim domnevam, videzu, sklepanjem.

Na začetku identitete vsakega človeka ni človek, ampak Bog. Janezov človeški...