Ali veste?
Ali veste?
Na švicarskem prelazu Veliki sv. Bernard so se pred stoletji naselili menihi, ki so s psi reševali popotnike, izgubljene v metežih in globokem snegu
Iz Švice v Tibet
Na švicarskem prelazu Veliki sv. Bernard so se pred stoletji naselili menihi, ki so s psi reševali popotnike, izgubljene v metežih in globokem snegu. Z razvojem sodobnega prometa in z odprtjem železniškega predora Simplon v začetku prejšnjega stoletja so se potniki preusmerili na druge poti, zato je potreba po takšni pomoči polagoma zamrla. Menihi so sklenili, da se bodo nekateri njihovi sobratje preselili na 4.500 metrov visoki prelaz na meji med Burmo, Kitajsko in Tibetom. Najprej sta tja odpotovala misijonarja Pierre-Marie Melly in Paul Coquoz, ki sta raziskala okolico ter zgradila zavetišče s kapelo, sobami in obednico ter s prostorom za bolne in obnemogle popotnike.
Melly in Coquoz sta po vrnitvi v Evropo povedala, da je prelaz prehoden le med junijem in avgustom. V tem času čezenj potujejo karavane, ki tovorijo čaj, svilo, kože in riž. Januarja 1933 sta se skupaj z dvema novima misijonarjema odpravila n...
Na švicarskem prelazu Veliki sv. Bernard so se pred stoletji naselili menihi, ki so s psi reševali popotnike, izgubljene v metežih in globokem snegu. Z razvojem sodobnega prometa in z odprtjem železniškega predora Simplon v začetku prejšnjega stoletja so se potniki preusmerili na druge poti, zato je potreba po takšni pomoči polagoma zamrla. Menihi so sklenili, da se bodo nekateri njihovi sobratje preselili na 4.500 metrov visoki prelaz na meji med Burmo, Kitajsko in Tibetom. Najprej sta tja odpotovala misijonarja Pierre-Marie Melly in Paul Coquoz, ki sta raziskala okolico ter zgradila zavetišče s kapelo, sobami in obednico ter s prostorom za bolne in obnemogle popotnike.
Melly in Coquoz sta po vrnitvi v Evropo povedala, da je prelaz prehoden le med junijem in avgustom. V tem času čezenj potujejo karavane, ki tovorijo čaj, svilo, kože in riž. Januarja 1933 sta se skupaj z dvema novima misijonarjema odpravila n...