Ko beseda nanese na pravilnik o duhovni oskrbi v bolnišnicah in zaporih ter na to, da bi bilo bolje, če bi te duhovnike plačevale verske skupnosti, se razjezim. Še posebno, ko rečem, da ljudje od duhovnikov zaradi njihovega poslanstva pričakujejo, da bodo kakšno stvar naredili tudi brez plačila. »Zakaj pa od vas novinarjev nihče ne pričakuje, da boste svoje delo opravljali kot volonterji?! Ali moje delo ni prav tako pomembno? Sem vesoljček ali kaj? (E. T. go hooooome!, plastično oriše svoj občutek.) Zakaj bi bilo narobe, če se nekaj denarja davkoplačevalcev nameni za potrebe vernih ljudi? Denar za opravljanje splavov gre navsezadnje tudi iz mojega žepa, pa čeprav tega ne odobravam.
Zaporniški duhovnik
Robert Friškovec v članku
novinarke Ranke Ivelja
v Dnevnikovem objektivu
^***
Številni prostori našega skupnega družabnega življenja so za svobodo besede verovanja zaprti. Njeno mesto je še vedno v zasebnosti in intimnosti. Ko svoboda besede...