Nikoli nisem pomislil.



Že v otroštvu sem začutil klic po duhovništvu. Ob meni so bili ljudje, ki so me vedno znova vabili in mi govorili, naj grem za duhovnika. Morda je bilo pozivov in besed preveč, zato se nisem odločil za duhovniški poklic.

Rodil sem se v skromni družini očetu Jožefu in materi Marti Kurnik. Živeli smo na Strmi gori v Voličini, župniji Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Bilo nas je pet otrok, sem tretji po vrsti. Moje otroštvo je hitro skalila smrt mojega očeta, saj mi je bilo komaj šest let. Mama je ostala sama s petimi otroki. Še danes se sprašujem, kako je to zmogla. Pri nas je bila doma molitev. Vsak večer smo zbrani skupaj molili. Ob nedeljah in praznikih smo redno zahajali v cerkev. Pozneje sem postal ministrant ter začel hoditi k maši tudi med tednom. Že takrat sem začutil nek klic, ki me je vabil v duhovniško službo. Ko se mi je zdel...