Za konec cerkvenega leta nam Cerkev z izborom božje besede usmerja misli h koncu sveta in vesoljni sodbi, opisani v Matejevem evangeliju (Mt 25,31–46).
Bistveno merilo vesoljne sodbe so čisto preproste, vsakomur razumljive Jezusove besede: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti.« Kralj človeštva je tako rekel. Če sta dve tretjini človeštva še lačni, je v njiju lačen Kralj človeštva. Z lačnimi je lačen na »prestolu svojega veličastva«. Veličasten je prav zato, ker je usmiljen in solidaren. Veličasten v ubogih in ubogi so z njim v veličastvu.

Sodbo imamo kristjani za merilo, kako je treba živeti danes. Božja sodba bo pravična in se tiče vseh podrobnosti našega vsakdanjega življenja. Ker se oziramo na prihodnjo sodbo, je pogled naše vere usmerjen naprej. Ta pogled naprej učinkuje na to, kako se odločamo in živimo danes. Prebuja v nas moč za življenje.

Bog ustvarja pravičnost tako, da ga mi ne zmoremo preverjati, pač pa mu zaupamo, kajti njegova pravičnost je velik...