Odločili smo se, da bomo družinske počitnice preživeli na Rogli. Ne da bi dobro vedeli, kaj nas čaka, smo prišli pred našo kočo z verando, ki smo si jo delili s francoskimi sosedi. Zapletel sem se v prijazen pogovor, v katerem so mi povedali, da ravno končujejo bivanje pri nas. Pohvalili so naravo, hrano, slovensko prijaznost in nam zaželeli miren oddih. Za začetek smo se odpravili po hribu navzgor in prišli na prečudovit travnik. Na razgibanem pobočju je bilo veliko počitnikarjev. Nenavaden prizor: zdelo se je, da je bil prostran travnik posejan z ljudmi v belih oblačilih. Kot bi milina zelenega pobočja dobila neko drugo vsebino. Hoteli smo si ogledati nastajajočo cerkvico, zraven katere je bila skupina tujih ljudi v belem; od daleč se mi je zdelo, da balinajo. Drug drugemu so se dobrikali in si izmenjavali nasmehe. Ko sem obkrožil cerkvico, sem zagledal napis »www.rael.org«.

Raeljanci, med katerimi...