Kako pomembno, pa tudi koristno je, da časnikarji kdaj zapustimo svoja delovna mesta, se za nekaj dni umaknemo »na samoten kraj«, se srečamo, zlasti pa odpremo kakšno novo zares žgoče vprašanje, je pokazalo drugo strokovno-družabno srečanje slovenskih katoliških časnikarjev od 5. do 7. novembra v Veržeju. Sami, ker ob prenatrpanem koledarju dogodkov, družinskih in drugih obveznostih le redko najdemo čas in priložnost za kakšno besedo več, pa še ta je ponavadi povezana z našim delom; pereče zadeve pa so tako vedno »na tapeti« naših uredniških sestankov, prispevkov in objav.

Tako je iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz leta v leto. Zmanjka navdiha, svežine, časa za temeljitejši premislek, zasuk k sebi in k drugemu. Kako je prav zadnje potrebno, smo začutili na našem strokovnem, prijateljskem in tudi po časnikarsko živahnem tridnevnem druženju v okrilju salezijanskega zavoda Marijanišče v Veržeju, idealnem prostoru za takšna srečanja. Pa tudi dovolj...