»V LDS smo še posebej veseli, da je v tej pogodbi ščepec konkretnosti,« je navdušeno hitela pripovedovati predsednica najmanjše koalicijske stranke, Katarina Kresal, potem ko je vladni trojček skupaj s pridruženim Desusom podpisal koalicijski sporazum, ki naj bi bil vodilo vlade Boruta Pahorja pri upravljanju države. Če je ščepec konkretnosti v sporazumu, ki obsega skoraj sedemdeset strani, razlog za »še posebno veselje», se moramo vprašati, kakšna je potemtakem celotna vsebina dokumenta. Morda se komu zdi ta ugotovitev zlobna in bo mlado damo slovenske politike skušal opravičevati s tem, da se pred mikrofoni še ne znajde najbolje in zato pač reče kakšno nepremišljenost, ki po njenem zveni prikupno. Žal pa je zadeva veliko bolj resna. S to
izjavo je Katarina Kresal razkrila več, kot bi si v resnici želela.

Če njeni izjavi postavimo ob bok izjavo odhajajočega premiera Janeza Janše, da bi sam ob tolikšni podpori (v mislih je imel 59 poslancev, ki so podprli Pahorjevo im...