Cvetni poganjki slovenstva v dolini Meže
Objava:
15. 11. 2008 / 23:00
Deli:
Čas branja:
12 minut
Nazadnje Posodobljeno:
17.11.2008 / 13:06
Cvetni poganjki slovenstva v dolini Meže
Kako se je slovenščina v Mežiški dolini na Koroškem prebijala skozi stoletja in si utrjevala prvine knjižnega jezika, o tem med drugim pričuje ČRNJANSKI ROKOPIS – slovenski jezikovni dokument iz časa katoliške prenove v Črni in zgornjem delu Mežiške doline. Duhovniki so bili avtorji najstarejših zapisov v tej dolini. Da so pred Najvišjim »vsi jeziki in narodi enaki«, je izročala »Trubarjeva tradicija«, ta pa je imela svoj teološki temelj v besedah apostola Pavla: »In vsak jezik bo slavil Boga« oz. »Želim, da bi vsi govorili z darom jezikov« (1 Kor 14,5).
Kako se je slovenščina v Mežiški dolini na Koroškem prebijala skozi stoletja in si utrjevala prvine knjižnega jezika, o tem med drugim pričuje ČRNJANSKI ROKOPIS – slovenski jezikovni dokument iz časa katoliške prenove v Črni in zgornjem delu Mežiške doline. Duhovniki so bili avtorji najstarejših zapisov v tej dolini. Da so pred Najvišjim »vsi jeziki in narodi enaki«, je izročala »Trubarjeva tradicija«, ta pa je imela svoj teološki temelj v besedah apostola Pavla: »In vsak jezik bo slavil Boga« oz. »Želim, da bi vsi govorili z darom jezikov« (1 Kor 14,5).
To dejstvo je imelo za obstoj in razvoj slovenskega knjižnega jezika in s tem naroda izjemen pomen. Sklicevali so se lahko tudi na sv. Avguština, ki je zagovarjal, naj se vsi cerkveni obredi opravljajo v narodu razumljivem jeziku. Vendar so v latinščini tudi v tem času videli najprimernejšo jezikovno sredstvo za sporazumevanje posvečenih oseb z Najvišjim o »višjih«, du...
