Šestinosemdesetletni upokojeni postojnski dekan mons. Vladimir Pirih se že desetletja ukvarja s preurejanjem starih orgel in z načrtovanjem novih in jih domiselno predstavlja. Kdor ga je kdaj videl, s kakšnim žarom in kako preprosto zna govoriti o zapleteni sestavi, pestrem delovanju in neizčrpnih možnostih kraljice glasbil, ne more ostati hladen.

Gospod Vladko se je rodil leta 1922 v Lokovcu pri Čepovanu, v rodbini, ki je dala tudi sedanjega koprskega škofa.

»Od malega sem mislil na duhovništvo, ves čas pa me je spremljala tudi ljubezen do glasbe. Z njo sem se spoprijateljil ob harmoniju. V enajstem letu, ko je stric v hrušiški župniji vzgajal nove organiste, sem pozorno spremljal njegovo delo. Ko so učenci odšli, sem poskusil še sam. Stric je to opazil in mi kaj malega razložil po Bungartu. Več skorajda ne. Bil sem samouk. Nihče me ni ne priganjal ne učil. Sam sem silil naprej.«

Harmonij je redno vadil od prv...