Praznični dan vseh svetih sem preživela v tujini. S hčerko sva se odpravili v Derendingen, v bližino Tübingena. Tam je svojo bogato življenjsko pot sklenil Primož Trubar. Našemu narodu je pustil neizbrisen pečat, a svoj poslednji mir je našel na majhnem nemškem pokopališču. Obiskujem ga že več kot desetletje. Tja me vleče tako veličina našega rojaka kot čar pokopališča, na katerem se počutim kot sredi gozda. V naših krajih običaj narekuje, da na pokopališče na grobove sorodnikov in prijateljev prinesemo sveče in rože.

Zanimalo me je, kakšni so poslednji vrtički, ki obdajajo cerkev v Derendingnu, v kateri je Trubar nazadnje služboval. Na praznik vseh svetih podobno kot na vsak jesenski dan. Spokojno. Umirjeno. Grobovi so urejeni, sveže okrašeni z jesenskimi lepoticami, kot so vresa, šaši, mlečki, kalocefalus, gaulterija, bergenija in hebe. Rdeča nit zasaditev se vleče čez vse pokopališče. Večino grobov namreč urejajo delavci iz bližnje vrtnarije Stephan. Najemniki grobov z...