Dunajska šola hvaležnosti
Objava:
08. 11. 2008 / 23:00
Deli:
Čas branja:
1 minuta
Nazadnje Posodobljeno:
27.07.2010 / 11:28
Dunajska šola hvaležnosti
Zanimivo, kako veliko moč izvabljanja nasmehov na obraz ima besedica hvala. Biti hvaležen ni le izraz omike in srčne kulture, ampak tudi svojevrstno priznanje lastne nepopolnosti. V kakšni stiski so ljudje, ki nočejo biti nikomur nič dolžni in za nič hvaležni! Besedica hvala, ki je seveda v stalni zvezi z besedico prosim, naj bi bila del družinskega besednjaka. Saj veste, da zgled pove veliko več kot še tako izbrane besede ali celo moraliziranje. Otroci »dunajske šole« so za starše lahko pravi balzam. Koliko hvaležnosti za doživeto, naj si bo lepo ali težko, veselo ali žalostno, otroci lahko izrazijo pri spontani večerni molitvi. Če se jim pridružijo še starši, ni potrebna posebna razlaga, komu moramo biti ljudje hvaležni za vse, kar smo in kar imamo. Zahvalna nedelja, ki jo vsako leto praznujemo v Cerkvi, je lahko spodbuda, da tudi doma pripravimo mizico ali kotiček s stvarmi, za katere smo Bogu še posebej hvaležni.
