(Spo)razum za Blejski otok
(Spo)razum za Blejski otok
Zagotovljena enovitost upravljanja in gospodarjenja z znamenitim otokom
»V župniji sprejemamo dogovorjeno za dobro. To se nam ta trenutek zdi edina dobra rešitev,« je sporazum med ministrstvom za kulturo in blejsko župnijo, po katerem je zemljišče Blejskega otoka v državni lasti, župniji, ki dobiva otok v 45-letni najem, pa pripadajo vse stavbe, v prvem odzivu komentiral blejski župnik
dr. Janez Ambrožič.
Blejski otok velja za »ikono slovenstva«, po drugi strani pa že več kot poldrugo desetletje tudi za simbolno točko denacionalizacijskih nesporazumov v razmerju med državo in Cerkvijo.
Otok je bil od leta 1004, ko ga je cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji, s kratko »pavzo« iz Napoleonovega časa, stalno v lasti cerkvenih pravnih oseb, od leta 1688 v lasti ljubljanske škofije oziroma blejske župnije, dokler ga niso leta 1946 novi revolucionarni oblastniki p...
»V župniji sprejemamo dogovorjeno za dobro. To se nam ta trenutek zdi edina dobra rešitev,« je sporazum med ministrstvom za kulturo in blejsko župnijo, po katerem je zemljišče Blejskega otoka v državni lasti, župniji, ki dobiva otok v 45-letni najem, pa pripadajo vse stavbe, v prvem odzivu komentiral blejski župnik
dr. Janez Ambrožič.
Blejski otok velja za »ikono slovenstva«, po drugi strani pa že več kot poldrugo desetletje tudi za simbolno točko denacionalizacijskih nesporazumov v razmerju med državo in Cerkvijo.
Otok je bil od leta 1004, ko ga je cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji, s kratko »pavzo« iz Napoleonovega časa, stalno v lasti cerkvenih pravnih oseb, od leta 1688 v lasti ljubljanske škofije oziroma blejske župnije, dokler ga niso leta 1946 novi revolucionarni oblastniki p...