Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Razkrit zločin in njegove posledice

Bogomir Štefanič ml.
Za vas piše:
Bogomir Štefanič ml.
Objava: 01. 11. 2008 / 23:00
Čas branja: 12 minut
Nazadnje Posodobljeno: 03.11.2008 / 13:04

Razkrit zločin in njegove posledice

V Sloveniji imamo dve izročili soočanja z zločini titoizma. T. i. spravna tradicija Spomenke Hribar je sekularizirala pojem sprave in poudarjala simbolna dejanja in objekte. T. i. državotvorna tradicija Jožeta Pučnika pa zahteva odgovorne državne ukrepe za preseganje bremen zgodovine. V mandatu Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2005–2008 smo se odločili za Pučnikovo smer. Ukrepi, ki smo jih začeli izvajati, v mednarodnem prostoru sodijo v repertoar t. i. tranzicijske pravičnosti. To v zvezi z množičnimi morišči in grobišči pomeni uveljavitev arheoloških metod sondiranja in prekopa ter antropološke in molekularno-genetske identifikacije žrtev.
Poročilo vladne komisije za grobišča v mandatu 2005–2008


Pri marsikom je še vedno živ spomin na čas, ko je bilo okoli vseh svetih tvegano hoditi po slovenskih gozdovih in travnikih, postajati ob breznih, kraških jamah, vrtačah in jarkih, morda tam celo prižgati svečo, položiti cvetje, postaviti križ, moliti … Bili so namreč ljudje, ki so vedeli ali vsaj slutili, kje so prikrita morišča in grobišča, v katerih so zaradi slepega revolucionarnega nasilja med vojno, zlasti pa po njej izginili njihovi svojci, in na drugi strani so bili ljudje, ki so želeli to védenje izničiti, če je vsem pritiskom navkljub še vedno obstajalo, pa vsaj do skrajnosti omejiti njegovo javno navzočnost. Iz tega na videz neenakega, desetletja trajajočega »boja« so kot zmagovalci vendarle izšli prvi, torej ljudje, za katere je bila »zvestoba močnejša od revolucije, poštenost nad zločinom, ljubezen nad sovraštvom«, poraženi pa so bili t...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh