»Vi pa si ne pravite 'rabi', kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje« (Mt 23, 8).

Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. S temi Jezusovimi besedami se začenja 23. poglavje Matejevega evangelija, ki je v celoti namenjeno obtožbi pismoukov in farizejev. Sklene se z Jezusovo tožbo nad Jeruzalemom, z njegovim preroškim jokom. Če bi to dolgo poglavje želeli imenovati v današnjem jeziku, bi mu lahko rekli: kritika pozunanjenega verovanja, kritika nedoslednosti v Cerkvi, kritika nosilcev odgovornih cerkvenih služb v različnih krščanskih cerkvah. V imenu koga ali česa je Jezus tako predrzno kritičen?

Na primer v besedah: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in nepostavnosti« (Mt 23,27). Lep videz in krasna zunanjost, znotraj pa grozeča...