Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Naj bo življenje »oklepaj med dvema ničema«?

Alojz Rebula
Za vas piše:
Alojz Rebula
Objava: 01. 11. 2008 / 23:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 27.07.2010 / 11:24

Naj bo življenje »oklepaj med dvema ničema«?

Ko kristjani v nicejski veroizpovedi izrekamo besede »Pričakujem vstajenje mrtvih in večno življenje«, to versko resnico izrekamo kot zadnjo po vseh drugih. Pa bi lahko bila na začetku, takoj po resnici o Bogu in Kristusu. Saj dejansko na tej resnici, na resnici o večnem življenju, stoji krščanstvo. Če ne bi bilo večnega življenja, bi bilo krščanstvo brez svojega cilja. Brez svojega cilja bi bila zgodovina. Brez svojega cilja bi bil človek. Še več: vse bi se izteklo v en sam velikanski nesmisel.
Ko kristjani v nicejski veroizpovedi izrekamo besede »Pričakujem vstajenje mrtvih in večno življenje«, to versko resnico izrekamo kot zadnjo po vseh drugih. Pa bi lahko bila na začetku, takoj po resnici o Bogu in Kristusu. Saj dejansko na tej resnici, na resnici o večnem življenju, stoji krščanstvo. Če ne bi bilo večnega življenja, bi bilo krščanstvo brez svojega cilja. Brez svojega cilja bi bila zgodovina. Brez svojega cilja bi bil človek. Še več: vse bi se izteklo v en sam velikanski nesmisel.

Če ni večnega življenja, je mati Terezija iz Kalkute doživela isto usodo kot Adolf Hitler, isti nič. Če ni večnega življenja, isti nič čaka vsakega izmed nas, naj smo bili kdorkoli, naj smo delali karkoli. Če ni večnega življenja, je naše življenje, kot je zapisal urugvajski pesnik Mario Benedetti, »oklepaj med dvema ničema«.

Toda na cesti blizu Betanije, nekaj kilometrov od Jeruzalema, je bila okrog leta 33 »po našem štetju« izrečena beseda neki ženski: »Jaz...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh