Ne gre in ne gre mi iz glave srečanje z mlajšo gospo. Včasih se ustaviva in se malo pogovarjava, o stvareh, s katerimi se srečujeva v svojem vsakdanjem življenju. Vidi tudi, da vedno teže hodim. Ko sva se srečali nazadnje, pa mi je povedala nekaj stvari, o katerih se mi zdi vredno kaj napisati.

»Za kaj vse ste v življenju prikrajšani« je razmišljala ob najinem zadnjem srečanju. Prav začudeno sem jo pogledala in rekla: »Ampak vsak človek je za kaj prikrajšan, nekateri za to, drugi za kaj drugega. Res da sedaj marsičesa ne morem, gotovo pa ne živim z občutkom, da sem v življenju za kaj prikrajšana. Skušam živeti s tem, kar zmorem in sem neznansko hvaležna za vse, kar mi je bilo v življenju mogoče narediti. Tudi za mnoga potovanja, na katerih sem zelo uživala, ki pa mi sedaj niso dosegljiva. Pa še za marsikaj drugega. Res ne vem, zakaj bi morala biti sedaj nesrečna, če to ni več mogoče.« Ne vem, ali je ra...