Dajte, pojdite, ne bojte se!
Dajte, pojdite, ne bojte se!
Ko je Jezus zagledal veliko množico, so se mu ljudje zasmilili in je bolne med njimi ozdravil. Ker se je zvečerilo, so mu učenci predlagali, naj množice odpusti, da si nakupijo hrane. Toda Jezus jih preseneti z zahtevo: »Vi jim dajte jesti!« To ni naključno, marveč je stalnica: »Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte.« S čim utemeljuje svojo zahtevo? Vzrok je v samih temeljih našega obstoja: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« Slehernega je v bivanje priklicala neizmerna božja ljubezen in ga v njem ohranja. Če ta ljubezen ni morda vedno očitna v stvarstvu in življenju, pa se nam razkriva v Jezusu: on je evangelij, vesela vest od Boga, božja ljubezen, ki je človek postala.
Odtlej si Jezusovi učenci prizadevajo, da bi to naročilo izpolnili v vsakršnih okoliščinah, saj se zavedajo, da so dobrodelnost, skrb za potrebne in delo za pravičnejšo družbo neločljivi del hoje za Jezusom, brez tega je vera v Boga ljubezni mrtva. Misijonarji, ki del...