V številki, ki je izšla prav za volitve, sem misel končal s prispodobo o napornem veslanju čez deročo reko z željo, da bi kar najbolje dospeli na drugo stran. Ob novem dnevu naj bi prišli tja. Z volilnim izidom pa na drugo stran še nismo priveslali niti dočakali novega dne.

Takrat sem se skliceval na razumnost slovenskih državljanov. Ob volilnem izidu se mi pojavljajo močni dvomi o tem, ali se je ta resnično izkazala. Glavni vzrok za to je nizka (62-odstotna) volilna udeležba. V deželi, kjer najmanj pol stoletja ni bilo možnosti, da bi se državljani izjavljali na demokratičnih volitvah,
bi človek pričakoval, da se bodo množično odpravili na volišča, kot se dogaja v drugih deželah. To se ob tej priložnosti ni zgodilo in menim, da je v tem največja tragedija, ker kaže na neodgovornost. Mnogi državljani so še zasvojeni, menijo kot prej, »da se ne da nič napraviti« in da naj potem kar drugi upravljajo z njihovim sedanjim in prihodnjim življenjem, kot so s preteklim. Želel...