Popotni utrinki iz Goriških brd

Ob šmihel je vse zrel’, pravijo v nekaterih krajih. In res je bila na mihelovo večina briških vinogradov praznih, le tu in tam smo še srečali skupino trgačev ali traktor, ki je za seboj vlekel zvrhano prikolico potrganega grozdja. Dolge vrste trsov so večinoma samevale. Toplo jesensko sonce je spokojno božalo rumenkasto-zelene liste, nad katerimi je visel težek vonj po zmečkanih grozdnih jagodah.

Goriška brda ležijo na skrajnem zahodnem koncu Slovenije. Na eni strani segajo do Soče, nad katero se vzpenja razpotegnjeni Sabotin, na drugi strani jih omejuje reka Idrija, ki je že v Italiji, na severu pa se končujejo z dobrih osemsto metrov visoko Korado, ki je priljubljen izletniški cilj planincev. Pokrajina je res zanimiva, saj je na komaj dvainsedemdesetih kvadratnih kilometrih površine zgnetena množica gričev in dolin, vinogradov in gozdov, gručastih vasi in cerkva, gradov in drugih znamenitosti...