Na križiščih sveta
Objava:
11. 10. 2008 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
10.10.2008 / 07:44
Na križiščih sveta
Jezus se duhovno pripravlja na odhod s tega sveta. Ni več daleč trenutek, ko se bo razjokal nad Jeruzalemom in rekel: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi. Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. Glejte, vaša hiša je zapuščena ...«
»Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete« (Mt 22, 9).
Jezus se duhovno pripravlja na odhod s tega sveta. Ni več daleč trenutek, ko se bo razjokal nad Jeruzalemom in rekel: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi. Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. Glejte, vaša hiša je zapuščena ...« (Mt 23,37–38).
Svatovska dvorana je ostala prazna. Kralj, ki je pripravil gostijo svojemu sinu in pravočasno poslal vabila svatom, je razočaran. Njegovi voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno: povabljeni pa se niso zganili, eden je odšel na njivo, drugi po kupčiji, nekateri pa so zgrabili kraljeve služabnike, jih sramotili in pobili. To je božji neuspeh. Ograjeni in lepo urejeni »Izraelov vinograd« je rodil viničje namesto grozdja, božja svatba z izvoljenim ljudstvom je namesto vesele pesmi in vriskanja postala žalostinka. Bog ni to...
Jezus se duhovno pripravlja na odhod s tega sveta. Ni več daleč trenutek, ko se bo razjokal nad Jeruzalemom in rekel: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi. Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. Glejte, vaša hiša je zapuščena ...« (Mt 23,37–38).
Svatovska dvorana je ostala prazna. Kralj, ki je pripravil gostijo svojemu sinu in pravočasno poslal vabila svatom, je razočaran. Njegovi voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno: povabljeni pa se niso zganili, eden je odšel na njivo, drugi po kupčiji, nekateri pa so zgrabili kraljeve služabnike, jih sramotili in pobili. To je božji neuspeh. Ograjeni in lepo urejeni »Izraelov vinograd« je rodil viničje namesto grozdja, božja svatba z izvoljenim ljudstvom je namesto vesele pesmi in vriskanja postala žalostinka. Bog ni to...
