»Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?« (Mt 22,12).

Si predstavljate, da smo vsakič, ko gremo k sveti maši povabljeni na »ohcet«? Resnično nas Oče vabi, da se udeležimo slavja njegovega Sina. Toda če se postavim pred katero koli cerkev in opazujem obraze ljudi, ki tistih nekaj minut pred sveto mašo dobesedno hitijo v cerkev, se vprašam: Kaj tem ljudem ni jasno? Tudi če opazujem njihove obraze med samim obredom, se mi zdi, kot da bi bili na najbolj zamorjeni slovesnosti. Malo ljudi se danes pravzaprav zaveda, da nas mora vera osvobajati. Vera in vse, kar je povezano z njo, bi morala biti nekaj, kar prinaša veselje v naše življenje, in ne nekaj, kar ga v nas ubija. Ko je kralj v evangeliju vprašal človeka brez svatovske obleke, kako je prišel na gostijo, je ta molčal. Pravzaprav tudi nam ne pomaga, če se zgolj pražnje napravimo, v zavedanju, da je za Boga potrebno najboljše, če pa si ne oblečemo »nove« obleke življenja in ne živimo po »novi« poti....