Ko je teološka fakulteta v samostojni Sloveniji spet postala del Univerze in so se nanjo zgrnile tudi slušateljice, je krožila anekdota iz Škofijske knjigarne. »Kakšna lepa ogrlica!« je vzkliknila bodoča teologinja, ko je prvič v življenju držala v rokah rožni venec. Zgodbica prinaša predvsem resnico, da v nekoč katoliški deželi danes marsikdo od mladih niti rožnega venca ne pozna več.

Najbrž je tako povsod, morda je zato papež Janez Pavel II. razglasil leto 2002 za leto rožnega venca, skrivnostim dodal še svetli del in priporoči molitev vsem, mladim in starim. Starodavno ponavljajoče »žebranje« v času čudežne tehnologije in naglice! Je njegova želja obrodila sad? Gotovo še vedno tudi nekateri kristjani ne poznajo niti vseh starih skrivnosti in prošenj, kaj šele nove – pa vendar kot protiutež temu vznikajo rože živega rožnega venca na vseh koncih dežele. Rože? Rožo sestavlja dvajset molivcev, ki so se zavezali, da bodo vsak da...