Pogosto srečam ljudi, ki jim je umrl kdo od najbližjih in mi pripovedujejo, kako se po smrti čutijo s pokojnim povezani na prav poseben način. Kako jim pokojni pomaga živeti, reševati razne probleme, kako se obračajo nanj z najrazličnejšimi prošnjami. Sama nimam veliko takšnih izkušenj, mi je pa lepo poslušati ljudi, ki o tem pripovedujejo. Vidim, kako jim to pomaga živeti in tudi premagovati žalost in stisko ob izgubi. Marsikdo ob takšnih pripovedih zamahne z roko, češ, saj je vse to le plod domišljije. Meni pa se vendarle zdi, da ne smemo tako soditi in da moramo tudi takšne pripovedi jemati z vsem spoštovanjem, tudi če sami nimamo takšnih izkušenj.

Ob vsaki smrti se srečujemo z veliko skrivnostjo, s toliko vprašanji, na katera ne znamo odgovoriti. Lahko samo verujemo in upamo, da nam bo nekoč vse jasno. Našim pokojnim je že jasno, drugače gledajo na nas.

Moja znanka zelo pogosto misli na sv...