Jezus, tu smo zbrani odgovorni za razne Cerkve: škofje, kristjani, kristjanke, delavci, ki se zavzemajo za žive vezi znotraj okvira velikega ekumenskega mozaika.

Tu smo po medsebojni ljubezni zedinjeni v tvojem imenu.

Tu smo polni upanja v tvojo navzočnost med nami, kakor si sam obljubil (Mt 18, 20).

Zato se z mislimi in občutji, ki jih ti poznaš, obračamo k tebi: zavedamo se stoletne needinosti, kar je naš največji greh, katerega težo čutimo na naših ramenih. Toda tu smo tudi z gorečo željo po tvojem odpuščanju in nič manj živo vero v tvoje neskončno usmiljenje, ki ne zna samo odpuščati, ampak tudi pozabiti.

Obenem smo tukaj, da se ti zahvalimo za vse, kar so kristjani mnogih Cerkva, spodbujeni s Sv. Duhom, naredili za vnovično medsebojno zbliževanje v novem plodnem dialogu ljubezni v zadnjih petdesetih letih: to je v velikih teoloških prizadevanjih in v vsesplošnem vzbujanju zanimanja med ljudmi, da bi čim prej spet sešili tvojo razkosano suknjo...