Blaženi Bernardin Feltreški, redovnik, pridigar

Čeprav majhen po postavi in z vzdevkom Parvulus, mali, pa je bil Bernardin toliko večji po umu, duhu in srcu. V Padovi, kjer je študiral filozofijo in pravo, se je nenadoma odločil, da vstopi v frančiškanski red. Leta 1456 so ga sprejeli in mu ob preobleki dali ime Bernardin, po Bernardinu Sienskem, ki so ga ravno takrat razglasili za svetnika. Sledila so leta študija teologije in mašniško posvečenje. Naslednjih šest let je še študiral in poučeval mlade redovnike, nato pa ga je beneški kapitelj imenoval za pridigarja. Po začetnem strahu, nezaupanju vase in tremi je kot pridigar kmalu zaslovel po vsej Italiji. Petindvajset let je pridigal po cerkvah, trgih in mestih in povsod so se k njegovim pridigam zgrinjale nepregledne množice. Kjer koli se je pojavil, so ljudje zakupili vsa prenočišča, saj so ga mnogi prihajali poslušat od daleč. Šlo je celo tako daleč, da je moral sam...