Rada se spominjam »modre, oranžne, zelene, modre in rumene Stične«, ki sem jih doživela skozi oči članice tehnične ekipe. Občutek, ko živiš »Stično« več dni ali pa še več kot to, je res enkraten. Vsekakor ne samo zame. Podobne izjave bi lahko slišali od večine animatorjev, članov tehnične ekipe in vseh, ki na kakršen koli način tesno sodelujejo pri pripravah na festival.

Zdaj je tudi »rdeča Stična« že za nami. Le-ta v mojem srcu zaseda prav posebno mesto, saj sem v njej našla svojo vlogo, vlogo priče na ulici. Ko smo začeli s pripravami, je bilo v meni polno strahov in nejasnosti ... Kaj pravzaprav hočem(o)? Kakšno je sploh moje mnenje o mladih, ki dan preživijo na ulici, in kakšno je moje mnenje o alkoholu, cigaretih in drugih drogah? Kako se tem mladim sploh približati? Kaj pravzaprav potrebujejo, si želijo? Vedela sem samo to, da si želim stopiti na ulico ...

Vikend za vikendom, ki smo ga...